Pri pisanju eseja sem uporabila informacije najdene na spletu in sicer v slovenski in angleški Wikipedii, ter skripto profesorja Petra Šuhlja, Uvod v informatiko 2010. V eseju sem najprej predstavila pomen besede informacija, ki je izbran podatek uporaben za določeno nalogo. Razložila sem tudi njen izvor in uporabo, ter v kakšnih oblikah je lahko vse podana. Informacija v angleščini izhaja iz latinske besede informatio, ki pomeni učiti, a točen razvoj besede v angleščini ni jasen. Informacija je največkrat uporabljena v kontekstu znanja, pomena, komunikacije in je lahko podana s sliko, besedo, kodo, opisom, itd.
Nato sem opisala razliko med podatkom in informacijo, ki je predvsem v tem, da informacijo pravzaprav tvorijo podatki in podatek postane informacija, ko pridobi določen namen in ga lahko nadaljno uporabimo v določeni stroki. Informacija, v kontekstu informatike, mora imeti izvor in ponor, predstavljena pa je z digitalno besedo. Osnovna enota njenega zapisa je bit, ki je številsko mesto v dvojiškem številčnem sistemu in ima dve izključujoči se vrednosti, ki si ju pogosto izposodimo iz desetiškega številčnega sistema. To sta ponavadi 0 in 1. Več bitov skupaj torej tvori digitalno besedo, ki v informatiki podaja informacijo. Skupina osmih bitov pa tvori bajt, zlog ali ponekod oktet.
Razložila sem tudi kaj pomeni sporočilna sposobnost informacije in kaj njena količina. Digitalna beseda ima sporočilno sposobnost (s), ki pove koliko stanj oziroma informacij lahko opišemo, izračunamo pa jo po enačbi s=2^d, kjer (s) pomeni sporočilno sposobnost, (d) pa število bitov digitalne besede.
Količina informacije, ki nam jo nudi digitalna beseda, pa je enaka njenemu številu bitov. Zato je merska enota za količino informacije bit. Poleg tega z digitalno besedo opisano stanje sistema z večjim številom stanj ima več informacije kot enako opisano stanje sistema z majhnim številom stanj.
Za vsak pojem sem poiskala tudi ustrezno angleško besedo in povsod navedla po en primer.
Za domačo nalogo pa smo si morali kot prvo na lokalni upravni enoti pridobiti digitalni certifikat overitelja SIGEN-CA. Tam sem izpolnila obrazec z osebnimi podatki in e-mail naslovom in v roku enega tedna sem prejela po pošti in e-mail naslovu aktivacijsko kodo in referenčno številko za prevzem digitalnega potrdila. Navodila za prevzem in izdelavo varnostne kopije potrdila pa sem dobila na spletni strani:
http://www.sigen-ca.si/ .
Na blogu sem opisala, kaj digitalni certifikat je, čemu služi in kakšen pomen ima v pravnem pomenu znotraj EU.
Digitalni certifikati so potrdila, za katera velja najvišja stopnja varovanja in načela t.i. močne enkripcije, overitelj pa deluje v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje in politikama delovanja SIGEN-CA, za fizične osebe in poslovne subjekte. Ločimo dve vrsti digitalnih potrdil, ki jih izdaja SIGEN-CA fizičnim in pravnim osebam, in sicer spletna kvalificirana digitalna potrdila in posebna kvalificirana digitalna potrdila. Prva so tista, ki jih podpira večina brskalnikov in strežnikov in jih je zato enostavno vključiti v spletne aplikacije. Druga pa tvorijo z uporabo programske opreme Entrust in prav zaradi tega je njihova uporaba možna le v aplikacijah, ki podpirajo njihovo posebno funkcionalnost.
Z njimi lahko šifriramo in dešifriramo, digitalno podpisujemo, uporabljamo jih za avtentikacije, za izmenjavo podatkov z institucijami javne uprave (npr. uporabljajo se za oddajo dohodnine, za dostop do geodetskih in katastrskih podatkov, itd.), omogočajo pa tudi varno komuniciranje med imetniki potrdil overitelja na MJU (Ministrstvu za javno upravo) in služijo za storitve oz. aplikacije, kjer se zahteva uporaba potrdil SIGEN-CA.
V zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu - ZEPEP je opisan tudi pravni pomen digitalnih certifikatov znotraj EU in sicer pravi da so kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom, medtem ko so kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem v tretjih državah enakovredna domačim:
1. če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic Evropske unije;
2. če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;
3. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;
4. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami;
V omenjenem Zakonu je zapisano tudi, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
Iz tega sledi, da je elektronsko poslovanje z digitalnim potrdilom pravno veljavno in enakovredno običajnemu papirnemu poslovanju, tudi na področju elektronskega poslovanja v sodnih in drugih upravnih postopkih.
Po aktivaciji digitalnega potrdila sem si konfigurirala še svoj urejevalnik teksta Microsoft Word, tako da lahko digitalno podpisujem svoje dokumente, ter svoj odjemalec elektronske pošte Outlook Express tako, da lahko digitalno podpisujem svojo izhodno pošto. Vse to sem potem v obliki tutoriala (navodil) opisala in objavila na svojem blogu in dodala za vsak posamezen korak screenshote (slike posameznih okvirčkov, oken, ki se ti pojavijo na ekranu v določenem programu), ki sem jih izdelala tako, da sem najprej kopirala želeno sliko z ekrana s pomočjo gumbov ( Alt+PrintScreen) na tipkovnici in to prilepila v program Paint, sliko sem nato obrezala in uredila tako, da sem dobila ven samo okence, ki me je na ekranu zanimalo in to potem dodala v dokument na blogu.
VIRI:
- Uvod v informatiko 2010 Peter Šuhel
Ni komentarjev:
Objavite komentar