Da sestavimo digitalni računalnik tako, da bo imel določeno funkcionalnost za običajnega uporabnika, potrebujemo naslednje osnovne sestavne dele: matično ploščo, mikroprocesor s hladilnikom, delovni pomnilnik RAM, (grafično kartico, mrežno kartico), trdi disk, optično enoto-DVD, napajalnik in ohišje.
1.korak: Fiksirajte matično ploščo na ohišje računalnika in namestite nanjo procesor s hladilnikom
Matična plošča je osnovni del računalnika, ki dovoljuje vsem delom računalnika, da dobijo elektriko in, da komunicirajo med seboj. Njena glavna naloga pa je, da drži mikroprocesor in vse druge priključke.
Mikroprocesor ali centralna procesna enota-CPE (ang. Central Processing Unit, CPU) je osrednja enota mikroračunalnika, katerega osnovni namen je izvrševanje ukazov. Ti so vanj trajno vgrajeni, jih zato razume in zna izvajati. CPE najprej prebere podatke iz pomnilnika, nato jih obdela in nazadnje vrne nazaj v pomnilnik. Mikroprocesor je grajen v integriranem vezju. Njegove najpomembnejše enote pa so:
- dekodirnik ukazov in kodirnik cikla, ki je osrednja enota mikroprocesorja in vsebuje trajno zapomnjene kodirane ukaze mikroprocesorju
- registri, ti so dinamični pomnilniki, ki so dobili takšno ime zato, ker jim lahko vsebino spreminjamo in imajo možnost pomika shranjene oziroma pomnjene vsebine v levo in desno
- aritmetična logična enota ALE (ang. Arithmetic and Logic Unit, ALU) je tisti del mikroprocesorja, ki izvršuje dvojiške aritmetične in logične operacije, ter postavlja decimalno vejico in statusne registre
- vodilo (ang. Bus), ki povezuje enote mikroprocesorja oz. omogoča prenos podatkov med mikroprocesorjem in pomnilnikom v obe smeri
- sklad, ki ob prekinitvi shrani podatke tekočega izvajanega programa, ima več nivojev in le-ti predstavljajo prednost izvajanja
- ura in sinhronizacija, katerih naloga je časovno vodenje procesiranja
Navodilo: Najprej morate pritrditi na matično ploščo mikroprocesor s hladilnikom in nato pritrdite matično ploščo z vijaki na ohišje kot prikazujejo slike. Procesor morate pazljivo namestiti na matično ploščo, saj se prilega v ležišče samo na en način, ki ga prikazuje puščica na procesorju in matični plošči. Dvignite paličico s strani, vstavite mikroprocesor v ležišče in nato samo potisnete paličico navzdol in procesor je pritrjen. Sedaj nanj pritrdite še hladilnik s posebno "termalno pasto" in priključite ventilator hladilnika na ustrezni priključek na matični plošči.
2.korak: Namestite delovni pomnilnik-RAM
Delovni pomnilnik ali tudi bralno-vpisovalni pomnilnik (RAM), je v mikroračunalniku namenjen obdelavi podatkov, ki se v njem tekoče spreminjajo. Tu so lahko hranjeni ukazi, delni rezultati in podobno. Poleg tega notranjega pomnilnika poznamo še dve vrsti notranjih pomnilnikov, in sicer ROM ali bralni pomnilnik in PROM ali programljivi bralni pomnilnik, kjer so podatki trajno pomnjeni in nespremenljivi. Notranji pomnilniki so integrirana vezja, s končno pomnilno kapaciteto. Z izredno hitrim izpopolnjevanjem mikroelektronske tehnologije je možna proizvodnja vedno manjših integriranih vezij pomnilnikov, z vedno večjo pomnilno zmogljivostjo. Z enako hitrostjo izboljšujejo tudi mikroprocesorje in druga integrirana vezja z izredno visoko gostoto osnovnih elementov oz.tranzistorjev na silicijevem kristalu.
Razvoj integriranih vezij, od takrat, ko so pri podjetju Intel izdelali prvi mikroprocesor, je zasledoval tudi raziskovalec in soustanovitelj svetovno znanega podjetja Intel, Gordon E. Moore, ki je leta 1965 v članku "Cramming more components onto integrated circuits" revije "Electronics magazine" podal svojo tezo oziroma zakon, ki je pravil, da se število tranzistorjev na kvadratnem palcu vsako leto in pol podvoji, in prav tako, da se na vsakih 18 mesecev podvoji tudi računska moč procesorjev. S tem je napovedal prihodnje trende rasti integracije, ki jih je kasneje leta 1975 potrdil z ugotovitvijo, da se integrirana vezja hitreje razvijajo glede na prejšnja leta. Napovedal je tudi, da se bo ta proces rasti nadaljeval vsaj še naslednjih deset let oziroma nekje do leta 2015.
Njegove napovedi sicer niso bile v celoti pravilne, saj se dejanska pomnilna zmogljivost na integrirani vezjih podvoji na dve leti in ne vsakih 18 mesecev. Je pa res, da računalniška industrija še dandanes nenehno razvija vedno novejšo in močnejšo, hitrejšo tehnologijo z večjo spominsko zmogljivostjo. Izsledke Moore-ovega zakona najdemo tudi na primer v povečevanju števila pikslov na današnjih digitalnih fotoaparatih ali televizorjih.
V prihodnosti, bi Moorov zakon lahko zagotovil še večje zmogljivosti v računalništvu, mreženje, skladiščenje in komunikacijske naprave, ki izpolnjujejo še večjo digitalno vsebino, moč in s tem večjo hitrost.
Razvoj integriranih vezij, od takrat, ko so pri podjetju Intel izdelali prvi mikroprocesor, je zasledoval tudi raziskovalec in soustanovitelj svetovno znanega podjetja Intel, Gordon E. Moore, ki je leta 1965 v članku "Cramming more components onto integrated circuits" revije "Electronics magazine" podal svojo tezo oziroma zakon, ki je pravil, da se število tranzistorjev na kvadratnem palcu vsako leto in pol podvoji, in prav tako, da se na vsakih 18 mesecev podvoji tudi računska moč procesorjev. S tem je napovedal prihodnje trende rasti integracije, ki jih je kasneje leta 1975 potrdil z ugotovitvijo, da se integrirana vezja hitreje razvijajo glede na prejšnja leta. Napovedal je tudi, da se bo ta proces rasti nadaljeval vsaj še naslednjih deset let oziroma nekje do leta 2015.
Njegove napovedi sicer niso bile v celoti pravilne, saj se dejanska pomnilna zmogljivost na integrirani vezjih podvoji na dve leti in ne vsakih 18 mesecev. Je pa res, da računalniška industrija še dandanes nenehno razvija vedno novejšo in močnejšo, hitrejšo tehnologijo z večjo spominsko zmogljivostjo. Izsledke Moore-ovega zakona najdemo tudi na primer v povečevanju števila pikslov na današnjih digitalnih fotoaparatih ali televizorjih.
V prihodnosti, bi Moorov zakon lahko zagotovil še večje zmogljivosti v računalništvu, mreženje, skladiščenje in komunikacijske naprave, ki izpolnjujejo še večjo digitalno vsebino, moč in s tem večjo hitrost.
Navodila: Pomnilniške reže so dolge in ozke, bele barve z belimi zatičnicami. Odprite bele zatičnice, pravilno vstavite pomnilnik mednje, potisnite z vrha na pomnilnik in hkrati zaprite zatičnice tako, da pritrdite pomnilnik, da ne bo padel ven iz reže.
3.korak: Namestite trdi disk in optično enoto DVD
Trdi disk je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika, ki ob izklopu ohrani vsebino podatkov (besedilo, zvok, programi, gonilniki...). Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z magnetno snovjo, ki se med delovanjem vrtijo. Zmogljivost trdega diska se običajno meri v GByte-ih.
4.korak: Namestite napajalnik
Napajalnik je naprava, ki dovaja električno energijo vsem napravam oziroma komponentam računalnika. Poznamo različno močne napajalnike npr. 550W ali 750W. Napajalnik je priključen na vtičnico in spreminja oziroma pretvarja energijo v takšno voltažo, ki jo določena naprava v računalniku potrebuje. Običajno ga hladi ventilator.
Navodilo: Napajalnik z vijaki pritrdite na ohišje računalnika in ga z glavnim kablom povežite na matično ploščo. Ostale kable pa povežite s trdim diskom in optično enoto.
5.korak: Zagon računalnika
Sedaj imate računalnik sestavljen, še enkrat preverite, če so vsi kabli pravilno priključeni in vse komponente pravilno vstavljene, nato vzemite kabel za napajanje računalnika in ga priključite v električno vtičnico. Pritisnite gumb za vklop računalnika in, če ste vse pravilno priključili in vstavili v računalnik, bi se vam ta moral vklopiti.
Zgoraj sem omenila tudi grafično in mrežno kartico, ki sta bili v našem primeru že vgrajeni v računalnik in vam zato nisem mogla predstaviti kam se ti dve priključita oziroma vstavita v računalnik. Lahko pa vam predstavim njun pomen.
Grafična kartica je strojna oprema, ki v računalniku skrbi za prikaz slike na zaslonu. Nekateri računalniki imajo grafično kartico že vgrajeno na matični plošči, pri tistih, ki je nimajo pa se ta lahko doda preko razširitvenih rež (ISA, PCI, AGP, PCI-Express,itd.). Večina grafičnih kartic uporablja posebni RAM pomnilnik – to je VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM-a je odvisana ločljivost slike in njena barvna globina. Razen slike so v VRAM-u še teksture.
Omrežna kartica je komponenta računalnika, ki deluje kot vmesnik med samim računalnikom in omrežnim kablom. Njen namen je, da pripravi, pošilja in nadzoruje podatke v omrežju. Mrežne kartice imajo običajno dve lučki (LED). Zelena LED kaže, da kartica prejema električno energijo. Oranžna (s hitrostjo 10Mb/s) ali rdeča (s hitrostjo 100Mb/s) LED pa prikazuje omrežne dejavnosti-pošiljanje ali sprejemanje podatkov. Za pripravo podatkov, ki jih je treba poslati se na mrežni kartici uporablja oddajnik, ki pretvarja podatke, ki so poslani v analogni obliki preko omrežnega kabla, in nadzoruje pretok podatkov med računalnikom in kablom.
Tako je digitalni računalnik sestavljen, vendar za njegovo uporabo potrebujemo vsaj še operacijski sistem ter vhodno-izhodne enote.
Najbolj poznan in uporabljen operacijski sistem je Windows, ki je plačljiv, obstajajo pa tudi brezplačni sistemi, kamor sodita npr. Linux in Ubuntu.
Vhodno-izhodne enote pa so namenjene povezovanju zunanjih enot z mikroračunalnikom, s čimer omogočajo njihovo pravilno delovanje. Primer vhodno-izhodne enote je gonilnik (ang. driver), ki prevaja logično strukturo zunanje enote v strukturo, ki jo razume in uporablja računalnik.
Med zunanje enote pa prištevamo:
- ekran (ang. display), ki omogoča prikazovanje informacij
- tipkovnica, ki služi za pisanje oz. vnašanje informacij
- miška (ang. mouse), ki služi za klikanje po ekranu in "ukazuje" mikroprocesorju katere funkcije oz. ukaze naj izvrši
- tiskalnik (ang. printer), ki omogoča tiskanje informacij na papir
- trdi disk in optična enota, ki služita za shranjevanje informacij
- idr.
VIRI:
- http://en.wikipedia.org/wiki/Motherboard
- http://en.wikipedia.org/wiki/Central_processing_unit
- http://hr.wikipedia.org/wiki/Mre%C5%BEna_kartica
- http://en.wikipedia.org/wiki/Video_card
- http://www2.arnes.si/~bmohor3/Urejanje_Besedila/zgradba_raunalnika2.html
- http://freeweb.siol.net/ostroz14/zgradba_racunalnika/index.html
- skripta prof. Petra Šuhlja-Uvod v informatiko 2010
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Moorov_zakon
- http://en.wikipedia.org/wiki/Moore's_law
- http://www.racunalniske-novice.com/novice/dogodki-in-obvestila/moorov-zakon-do-leta-2014.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar