Z uvedbo Web 2.0 tehnologije se je povečala tudi uporaba svetovnega spleta. Temeljna razlika med Web 1.0 in Web 2.0 tehnologijo je , da pri slednji uporabniki Interneta omogočajo večjo in bolj učinkovito povezavo ter sodelovanje drug z drugim. Novosti, ki jih je doprinesla Web 2.0 tehnologija so namreč blogi, družbene mreže kot je Facebook ter Wikipedia.
V vaji, ki je potekala v torek, 14. 12. 2010, v računalniškem laboratoriju na FUDŠ Nova Gorica, smo spoznavali Wikipedio in delo z njo. Naša naloga je bila ustvariti stran na Wikipedii v slovenščini, angleščini, ali srbohrvaščini, ki še ne obstaja ali pa obstaja kot "škrbina". Izbrati smo si morali strokovno vsebino, povezano s snovjo, ki smo jo spoznali pri predmetu Uvod v informatiko.
Sama sem napisala članek o Procesni infrastrukturi. Pri pisanju sem si pomagala s podatki najdenimi na drugih spletnih straneh in pa s skripto profesorja Petra Šuhlja, Uvod v informatiko 2010. Da sem lahko sploh ustvarila stran oziroma objavila svoj članek na Wikipedii, sem se morala najprej registrirati kot njihova uporabnica. Registrirala sem se tako, da sem na strani Wikipedie kliknila na povezavo "Prijavite se/Registrirajte se" v zgornjem desnem kotu.
Pri registraciji sem si morala izbrati svoje uporabniško ime in geslo, med podatke pa sem morala navesti tudi svoj e-mail naslov, potreben za kasnejše morebitno komuniciranje z drugimi uporabniki Wikipedie. Na svoj e-mail naslov sem prejela povezavo in s klikom nanjo sem si aktivirala svoj račun na Wikipedii.
Nato sem pričela z iskanjem že obstoječih člankov v slovenščini na Wikipedii in ugotovila, da članek o procesni infrastrukturi še ne obstaja. To sem ugotovila tako, da mi je sistem izpisal na ekran, da stran "Procesna infrastruktura" še ne obstaja in, da ga lahko jaz ustvarim na Wikipedii. Poleg tega mi je povezavo na naslov "Procesna infrastruktura" obarvalo rdeče, kar tudi pomeni, da članek na to temo še ne obstaja. S pisanjem sem pričela tako, da sem samo kliknila na rdeče obarvano povezavo "Procesna infrastruktura" in odprlo se mi je okno za urejanje strani s tem naslovom.
Pisanje na Wikipedii je podobno pisanju v Wordu, le da je tu potrebno poznati še nekatere kode, ki se uporabljajo v sistemu Wikipedie za samo pisanje članka. Tukaj sem imela kar nekaj težav, predvsem pa:
1. pri izdelavi modro obarvanega okvirčka vsebine, ki vsebuje povezave do posameznih poglavji v našem članku,
2. pri dodajanju zunanjih povezav, se pravi povezav do spletnih strani s katerimi sem si pomagala pri pisanju svojega članka,
3. pri dodajanju notranjih povezav, se pravi povezav določenih delov besedila oz. besednih zvez z drugimi že obstoječimi stranmi na Wikipedii, ki razlagajo to besedno zvezo, ki sem jo uporabila v svojem članku,
4. pri dodajanju virov oziroma referenc.
Vse te težave sem rešila tako, da sem na Wikipedii poiskala že obstoječo stran, ki jo je ustvaril neki drug uporabnik Wikipedie in, ki je vsebovala vse te elemente navedene zgoraj, ter pogledala urejanje te strani, tako, da sem kliknila na zavihek "Uredi" nad besedilom strani. Odprlo se mi je okno urejanja te strani in tam sem pogledala kako je to počel oziroma ustvaril avtor omenjene strani.
1. Za izdelavo modro obarvanega okvirčka vsebine, prikazanega na spodnji sliki, je potrebno naslov, ki ga želimo dodati v ta okvirček označiti na vsaki strani z dvojnima enačajema. Med enačajema ni presledka za njima, torej pred naslovom in tudi za naslovom pa moramo napraviti presledek.
Primer: == Aparaturna oprema ==
Okvirček se ustvari sam, ko na opisan način označimo vsaj štiri naslove.
2. Za izdelavo zunanje povezave, ki je na Wikipedii prikazana tako kot prikazuje spodnja slika, moramo v oglati oklepaj napisati URL strani na katero želimo narediti povezavo, nato naredimo presledek in dodamo Oznako povezave. Primer: [http://www.example.org Aparaturna oprema]
3. Za izdelavo notranje povezave, najprej označimo besedno zvezo ali besedo v našem besedilu na katero želimo ustvariti povezavo z drugo stranjo na Wikipedii, ki jo podrobneje opisuje in nato kliknemo na oznako dvojnega oglatega oklepaja ( [[]] ) v okvirčku Wiki označevanje spodaj pod oknom, kjer urejamo oz. pišemo naše besedilo in, ki ga prikazuje tudi spodnja slika. Nato pred našo besedno zvezo ali besedo, ki smo jo na začetku označili in, ki je zdaj v dvojnem oglatem oklepaju, postavimo ravno črtico, ki jo ravno tako najdemo v okvirčku Wiki označevanje. In pred to črtico napišemo naslov druge strani na Wikipedii, kamor želimo narediti povezavo. Primer: [[Programska oprema|programske opreme]]
4. Za dodajanje virov pa moramo za stavkom, odstavkom, besedilom ali besedno zvezo dodati naslednjo obliko: <ref>[http://www.example.org]</ref>. Pri izdelavi le - te si pomagamo z oznakami v okvirčku Wiki označevanja. Pri tem se pojavi v besedilu taka oznaka v obliki enkice v oglatem oklepaju: Besedilo strani. [1]
Nato samo pod naslovom "Viri" v našem besedilu dodamo naslednjo oznako: <references />, in ustvarili smo povezavo do našega vira na spletu.
Ko sem zaključila s pisanjem članka sem si ogledala najprej predogled strani s klikom na okvirček "Predogled ", ki se nahaja pod oknom za urejanje naše strani. Če nam je oblika strani všeč se vrnemo nazaj na stran urejanja in kliknemo na okvirček zraven okvirčka predogleda, ki pravi "Shrani stran". Tako sem shranila svojo stran in jo istočasno objavila na Wikipedii.
Tukaj pa prilagam še link do moje strani na wikipedii:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesna_infrastruktura#Poslovna_tehnolo.C5.A1ka_infrastruktura
torek, 14. december 2010
četrtek, 9. december 2010
PODATKOVNA BAZA
V prvem delu vaje, ki se je odvijala v ponedeljek, 6. 12. 2010, v računalniškem laboratoriju na FUDŠ Nova Gorica, smo se ukvarjali s postavljanjem podatkovne baze v programu OpenOffice Base. Podatkovna baza je služila za hrambo osebnih podatkov o mojih sošolcih in o ocenah njihovih izdelkov. Ker sem te podatke objavila javno, sem se jih seveda izmislila. Baza je morala vsebovati vsaj dve tabeli, ki smo jih morali relacijsko povezati. Jaz sem postavila tri tabele: v prvi so bili zapisani osebni podatki mojih sošolcev, v drugi predmet "Mediji in komuniciranje" in v tretji ocene, ki so jih prejeli za ta predmet.
Postopek, ki sem ga za to izvedla je naslednji:
Najprej zaženemo program OpenOffice Base, kjer bomo postavljali našo podatkovno bazo. Odpre se nam okno "Čarovnik za zbirke podatkov", ki nam ponuja tri izbire: ali želimo ustvariti novo podatkovno bazo oz. zbirko podatkov, ali želimo odpreti že obstoječo datoteko zbirke podatkov ali pa se želimo povezati z že obstoječo zbirko podatkov na strežniku. V našem primeru izberemo, da želimo ustvariti novo podatkovno bazo oz. zbirko podatkov in kliknemo "Naprej".
Odpre se nam naslednje okno, kjer izberemo naj čarovnik registrira zbirko podatkov zame v OpenOffice.org in, potem ko bo zbirka podatkov shranjena naj se odpre ter kliknemo dokončaj, da shranimo zbirko podatkov.
Ko kliknemo "Dokončaj" se nam odpre okno v katerem poimenujemo našo zbirko podatkov in določimo mesto kamor jo bomo shranili. Nato se nam naša shranjena baza podatkov odpre in na levi strani zgoraj pod "Zbirko Podatkov" označimo zavihek "Tabele", ter desno pod "Opravili" izberemo prvo izbiro in sicer "Ustvari tabelo v oblikovalnem pogledu...".
Odpre se nam okno, kamor začnemo vnašati imena polj in njihove vrste, ki jih potrebujemo za našo tabelo. Spodaj lahko za posamezno polje določimo tudi ali je vnos potreben ali ne, dolžino posameznega polja, privzeto vrednost in primer oblikovanja, kot prikazuje spodnja slika. Enemu izmed polj določimo tudi primarni ključ, ki nam bo olajšal kasnejše relacijsko povezovanje tabel. Izberemo tisto polje, ki se bo pojavilo v vseh treh tabelah. V našem primeru je to "vpisna številka študenta".
S klikom na disketo v orodni vrstici shranimo tabelo in ji pri tem določimo tudi ime, v našem primeru je to tabela osebnih podatkov študentov.
Sedaj odpremo to tabelo in vanjo vnesemo podatke za posameznega študenta in jo ponovno shranimo. Na podoben način izdelamo še ostali dve tabeli.
Ko končamo z izdelavo vseh treh tabel jih še relacijsko povežemo. To storimo tako, da najprej označimo vse tri tabele in v orodni vrstici kliknemo na orodja ter v meniju, ki se nam prikaže izbremo "Razmerja", kot prikazuje slika spodaj.
Odpre se nam okno, kamor s klikom na gumb "Dodaj" zaporedoma dodamo vse tri tabele na delovno ozadje, kot je prikazano na spodnji sliki.
Zdaj samo še smiselno povežemo tabele, z uporabo ukaza na orodni vrstici "Nova relacija", ki odpre okno v katerem označimo vključeni tabeli in vključeni polji teh dveh tabel, ki ju želimo povezati, kot kaže slika spodaj in vse skupaj shranimo.
Tukaj pripenjam link do moje podatkovne baze oz. zbirke podatkov, v upogled:
Kot drugi del vaje pa smo si morali zamisliti, da moramo vse ocene oddati v referat v obliki poročila za vsakega posameznega študenta. To smo morali narediti tako, da smo povezali podatkovno bazo z OpenOffice Writer programom, tako da so se podatki avtomatično prenesli iz baze v Writer, podatki za vsakega posameznega študenta pa so morali biti na svojem listu. To smo storili z uporabo funkcije spajanja podatkov. Poročilo smo nato morali urediti, in sicer oštevilčiti smo morali posamezne strani v nogi in za posamezne naslove uporabljati sloge. Ime in priimek študenta ja bil naslov na drugem nivoju, vsaka posamezna vaja oz. predmet pa na tretjem nivoju.
Za naslov na prvem nivoju smo morali napisati "Poročilo", ki smo ga postavili na prvo stran. Nato smo spremenili še stil naslova, tako da smo ga centralizirali, postavili za velikost 40pt in ga dali v font "Bank Gothic". Prva stran ni smela biti oštevilčena, na drugi strani pa je moralo biti kazalo.
Postopek, ki sem ga izvedla za ta del naloge je naslednji:
Najprej odpremo nov dokument v Open Office Writer programu in kliknemo v orodni vrstici na "Orodja". Odpre se nam meni, kjer izberemo "Čarovnik za spajanje dokumentov", kot kaže slika spodaj.
Odpre se nam okno, kjer moramo najprej izbrati začetni dokument za spajanje pisem. Izberemo prvo izbiro, torej "Uporabi trenutni dokument" in kliknemo "Naprej".
V naslednjem oknu izberemo pismo kot vrsto dokumenta, ki ga želimo ustvariti in kliknemo "Naprej".
V naslednjem oknu moramo v pismo, ki ga izdelujemo vstaviti naslovni blok. Najprej izberemo seznam naslovov, ki vsebuje podatke o naslovu, ki ga želimo uporabiti oz. drugače povedano izberemo zbirko podatkov, ki smo jo prej ustvarili in določimo tabelo s podatki, ki jih želimo ustaviti v dokument. Ker nam čarovnik dovoli, da vstavimo v dokument samo eno tabelo, npr. samo tabelo "Osebni podatki študentov" je potrebno za vstavljanje ostalih dveh tabel postopek, ki ga zdaj opisujem ponoviti, za vsako posamezno tabelo posebej. Torej kliknemo na izberi drug seznam naslovov in tam izberemo našo prej ustvarjeno zbirko podatkov oz. bazo podatkov in določimo tabelo, ki jo želimo vnesti, v našem primeru tabelo "Osebni podatki študentov", kot je prikazano na slikah spodaj.
Kot drugo izberemo tip naslovnega bloka, ki ga želimo vstaviti v dokument in s klikom na gumb "Dodatno" lahko ustvarimo tudi nov naslovni blok, če nam ponujeni niso všeč. Kot tretje pa s klikom na "Ujemanje polj", določimo s katerimi podatki v tabeli, ki smo jo izbrali, naj se polja naslovnega bloka ujemajo.
V četrtem koraku pa imamo predogled izgleda podatkov v našem dokumentu in tu lahko preverimo ali smo pravilno nastavili ujemanje polj. Če ugotovimo, da smo use pravilno nastavili, kliknemo "Naprej".
Če želimo lahko za dokument ustvarimo tudi pozdrav, vendar v našem primeru to ni potrebno. Tako, da kliknemo ponovno "Naprej" in v oknu, ki se nam odpre, nastavimo položaj naslovnega bloka v našem dokumentu in to potrdimo s klikom "Naprej".
V naslednjem oknu si lahko v predogledu ogledamo izgled našega dokumenta in če želimo, lahko s klikom na "Uredi dokument" uredimo naš dokument s tem, da dopišemo mankajoče dele in postavimo naslove v določen slog. Sloge dobimo s klikom na okvirček v levem kotu zgoraj, v orodni vrstici, kot prikazuje slika spodaj. Besedilo postavimo v določen slog tako, da ga označimo in kliknemo na sloge, poiščemo naslov v katerega želimo postaviti določen del besedila, ki smo ga označili, na sliki je prikazan "Naslov2", ga spremenimo po naši želji z desnim klikom na "Naslov2" in po končani spremembi, nato z dvojnim klikom potrdimo vnos tega sloga v naše besedilo.
Sedaj samo še shranimo dokument in postopek ponovimo še za ostali dve tabeli. Ko imamo vnešene vse podatke, ki jih potrebujemo v naš dokument in smo vse naslove uredili s slogi, po postopku, ki sem ga opisala zgoraj, v našem primeru imena študentov in priimke postavimo v naslov na drugem nivoju, torej v slog "Naslov2", vsako posamezno vajo oz. vpisno številko študenta pa v naslov na tretjem nivoju, to je v slog "Naslov3". Na začetno, prvo stran damo naslov poročila, ki naj bo v naslovu na prvem nivoju torej v slogu "Naslov1" in ta slog spremenimo na način kot je opisan zgoraj in kot zahteva od nas naloga. Sedaj strani oštevilčimo in na drugo stran postavimo kazalo. Strani oštevilčimo v nogi dokumenta.
Torej najprej v naš dokument vstavimo nogo. To naredimo tako, da kliknemo v orodni vrstici zgoraj na zavihek "Vstavi", odpre se nam meni in tam izberemo "Noga" in "Privzeto", kot prikazuje slika spodaj.
Ko je noga vstavljena, kliknemo vanjo in nato zopet kliknemo v orodni vrstici na zaviihek "Vstavi" in iz menija izberemo "Polja" in iz naslednjega menija, ki se nam odpre izberemo "Številka strani", kot je prikazano na sliki spodaj.
Sedaj samo še vsatvimo kazalo vsebine na drugo stran našega dokumenta. To storimo tako, da se postavimo na drugo stran in nato kliknemo v orodni vrstici zgoraj na zavihek "Vstavi" in iz menija izberemo dvakrat "Kazala vsebine", kot je prikazano na sliki.
Odpre se nam okno v katerem v prvem zavihku "Kazalo/Tabela" uredimo naslov našega kazala, določimo vrsto kazala, to je kazalo vsebine, ravni in označimo naj naredi kazalo vsebine za celoten dokument ter vse skupaj potrdimo s klikom na "V redu".
In postopek za izdelavo poročila je končan. Naš končni izdelek pa izgleda nekako takole:
Pomagala sem si s programom pomoči, ki jo ponujata programa OpenOffice Writer in Base.
Naročite se na:
Objave (Atom)