Informacije nas nenehno obkrožajo. Informacija ni nič oprijemljivega in lahko izhaja tako iz živega kot neživega sveta. Beseda informacija (information) pomeni izbran podatek, ki je uporaben za določeno nalogo. Podana je lahko s sliko, z diagramom, besedo, digitalno besedo, opisom, s kodo, itd. Informacija ima različne pomene glede na kontekst, vendar je največkrat uporabljena v kontekstu znanja, pomena, komunikacije, itd. Angleški izraz information izhaja iz latinske besede informatio, ki pomeni učiti, inštruirati oz. disciplinirati, vendar točen razvoj besede v angleščini ni jasen. Informacija mora imeti določen namen in je podana v obliki za nadaljno uporabo v določeni stroki. Informacija, da stavkajo občinski delavci nam pove, da so nezadovoljni s svojimi pogoji za delo, s plačami itd.
Imeti informacijo pomeni imeti znanje, informacije pa dobimo iz podatkov. Informacija, podatek in znanje so medsebojno povezani pojmi z različnimi pomeni. Podatki (ang. data) so dejstva, ki so uporabna za določeno nalogo ali pa neuporabna, saj je vsako minuto v naši okolici tolikšna količina podatkov, da jih naš razum ne zmore vseh sprejeti. Informacija je podatek, ki je uporabljen za določeno nalogo, iz podatkov dobimo informacijo s preoblikovanjem, filtriranjem. Nek podatek, ki ima pomen je informacija. Razlika med informacijo in podatkom je torej v tem, da informacija pravzaprav nastane iz podatka in sam podatek postane informacija, ko pridobi določen namen, da ga lahko za nekaj uporabimo. Na primer vsak mobilni telefon lahko opišemo z nekimi podatki in vsak od teh podatkov lahko postane informacija. Če želimo nekoga poklicati je torej informacija za nas njegova telefonska številka.
Informacija v informatiki ne obstaja, če nima izvora (oddajnika) in ponora (sprejemnika). Informacije v informacijskem sistemu potujejo od oddajnika do sprejemnika v obliki signalov preko informacijskega kanala. Na tej poti lahko pride tudi do določenih motenj oziroma šumov, ki lahko zmotijo komunikacijo, kar mi, ki uporabljamo računalnik zaznamo kot npr. upočasnjen prenos internetne strani.
Osnova obdelave-procesiranja v informatiki je informacija. Informacija je v informatiki podana z digitalno besedo in osnovna enota njenega zapisa je bit (angl. Binary Digit). Kratica za bit je b. Bit je številčno mesto v dvojiškem številčnem sistemu in ima dve izključujoči se vrednosti, ki si ju pogosto izposodimo iz desetiškega številčnega sistema. To sta ponavadi dve števili: 0 (ne, angl. false) in 1(da, angl. true). Kaj ti dve števili pomenita, je predmet dogovora, kodiran pomen pa ima smisel le za tistega, ki kodo pozna. Več bitov skupaj pa tvori digitalno besedo. Bajt (zlog), (angl. byte) je skupina osmih bitov, ki jih ponekod poimenujejo tudi oktet. Za večkratnike bitov ali bajtov se uporabljajo predpone SI, npr. kilobit = 1000 bitov ali kibibit = 1024 bitov. http://sl.wikipedia.org/wiki/Bit
Ljudje uporabljamo besede, v računalniku pa se uporabljajo digitalne besede. Digitalna beseda podaja informacijo v informatiki. Digitalno besedo tvori več bitov in obstaja mnogo digitalnih besed kot so 4 bitna digitalna beseda (nible), 8 bitna digitalna beseda je zlog (byte), večzložna digitalna beseda 16 bitna (dvozložna), 64 bitna (osemzložna), itd. Primer osembitne digitalne besede: N = 10011010.
Z digitalno besedo opišemo informacijo. Digitalna beseda ima sporočilno sposobnost s, ki pove koliko različnih stanj-informacij lahko opišemo. Npr. z bitom opišemo dve stanji, saj je količina stanj, ki jih je zmožna opisati digitalna beseda oziroma njeno sporočilno sposobnost opišemo z enačbo s=2^d, kjer je s sporočilna sposobnost in d število bitov digitalne besede. Primer: Digitalna beseda z d biti ima s sporočilno sposobnost: 8 bitna beseda ima sporočilno sposobnost 256, 16 bitna digitalna beseda pa 65.536, itd.
Količina informacije, ki nam jo nudi digitalna beseda, je enaka njenemu številu bitov d. Merska enota za količino informacije je torej bit (ang. Binary Digit). Digitalna beseda, ki nam poda informacijo o i-tem stanju nekega sistema, nam to stanje opiše v popolnosti. Količina informacije, ki je pri tem podana, je odvisna od tega, koliko možnih stanj n ima obravnavani sistem. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Kar pomeni, da ima z digitalno besedo opisano i-to stanje sistema z večjim številom stanj več informacije kot enako opisano stanje sistema z majhnim številom stanj.
VIRI IN LITERATURA:
- http://en.wikipedia.org/wiki/Information
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Bit
- http://sl.wikipedia.org/wiki/
- Uvod v informatiko 2010 Peter Šuhel
